Goveja juha

Ali je goveja juha zdrava? Vprašanje, ki nima enostavnega odgovora.

Goveja juha je v slovenskem prostoru že dolgo kraljica juh in simbol nedeljskih kosil. Izvira iz Dunaja, a smo jo Slovenci v skupni Avstro-ogrski monarhiji hitro vzeli za svojo.

Za nekatere je ta juha na jedilniku vsak teden in je nepogrešljiva v zimskem času in ob slabem počutju, saj deluje poživljajoče, a hkrati pomirjujoče na želodec in črevesje. Vseeno pa lahko najdemo različne informacije, tudi takšne , ki opozarjajo, da je goveja juha strupena, škoduje zdravju ter celo, da je podobna kravjemu urinu.

In kako bi lahko goveja juha škodovala zdravju? Že leta 1956 so se pojavili zapisi o tem, kako je zaklano meso strupeno, saj še ure po zakolu v kravjem mesu potekajo izmenjave snovi med celicami in ostankom krvi. Pri tem se iz celic izločajo odpadne snovi, ki bi se v živi živali izločile čez urin, tu pa ostanejo v mesu. Tako naj bi bile prav tiste snovi, ki dajejo juhi svoj poseben okus in vonj, kemično podobne urinu. Prav tako se zaužito meso iz juhe v človeškem telesu ne razgradi v celoti in tako začne gniti. To pa ob rednem uživanju lahko povzroča več težav, od zakisanosti telesa do različnih alergij. Tu je pa še maščoba, ki se izloča iz mesa in se v prevelikih količinah lahko nabira v ožilju in pripomore k srčno-žilnim obolenjem, povišanem krvnem tlaku, povečani ravni holesterola in debelosti.

Na drugi strani pa naj bi bil že oče moderne medicine Hipokrat, ki je zapisal: »da naj bo hrana zdravilo in zdravilo naj bo hrana« pristaš juh iz kosti, saj naj bi delovale skoraj čudežno na probleme z želodcem in črevesjem. Temu prikimava tudi velik del moderne medicine in zdravstvene stroke. Različni znanstveniki tako trdijo, da so juhe iz kosti (tudi prava goveja juha) zelo pomembne pri premagovanju prebavnih težav in pri težavah s sklepi ter so koristne pri zdravljenju skoraj vseh ostalih zdravstvenih težav.

V goveji juhi najdemo več različnih koristnih sestavin:

• Minerali: Kalcij, fosfor in magnezij iz govejih kosti pomagajo graditi in popravljati naše kosti.
• Želatina in kolagen: Želatina je živalska beljakovina sestavljena iz kolagena, ki ščiti in obnavlja sluznice prebavil, s čimer spodbuja pravilno delovanje prebave. Kolagen je pomemben kot kozmetično sredstvo, saj pospešuje rast nohtov, povečuje čvrstost in lesk las ter vrača prožnost in elastičnost koži. Kolagen sicer naša telesa proizvajajo sama, a se njegova proizvodnja z leti manjša.
• Glukozamin: Snov, ki se v telesu v največji meri nahaja v hrustancu in vezivnih tkivih, je pomemben gradnik sklepov, kosti, vezi in sklepne tekočine. Kot tak zmanjšuje bolečine in vnetja sklepov.

Pri odločitvi ali je pametno jesti govejo juho, moramo predvsem razmišljati kritično. Veliko je dokazov, da pretirano uživanje rdečega mesa in mesnih izdelkov slabo vpliva na naše zdravje, a kljub temu je težko reči, da je krožnik goveje juhe nezdrav. Še posebej, če ga primerjamo s poplavo predelane in umetne hrane, ki jo najdemo na trgovinskih policah ali jo lahko kupimo v restavracijah s hitro prehrano. Hkrati je veliko dokazov, da take juhe ugodno delujejo na marsikatere težave s prebavo in črevesjem. Moramo pa jo uživati zmerno, še posebej če se borimo s povišanim holesterolom, pritiskom ali preveliko telesno težo. Zelo pomembno je tudi kakšno govejo juho jemo. Seveda moramo najprej pozabiti na različne juhe iz vrečk. Tudi v restavracijah težko vemo, kako je juha pripravljena in kakšno meso je uporabljeno, zato je najboljša juha, ki jo naredimo sami.

Pozorni moramo biti, da kupimo sveže in organsko pridelano meso ter kosti. To je zelo pomembno saj tako zmanjšamo količino toksinov, ki so v mesu, hkrati pa je tako meso okusnejše, saj se te živali več gibljejo na svežem zraku, kar naredi njihovo meso mehkejše. Juho kuhajmo čim dlje časa na zmernem ognju, saj tako zagotovimo, da se iz kosti in hrustanca sprosti največ za naš organizem koristnih snovi. Ko je juha kuhana, jo za nekaj časa postavimo na hladno, tako se na vrhu nabere plast maščobe, ki jo potem odstranimo in zavržemo.

Pa dober tek!

Avtorica: Mojca Cepuš