7 razlogov, zakaj je gibanje otrok v naravi koristno
Gibanje otrok v naravi je v sodobnem času pomembno še bolj kot kadarkoli prej. Vedno več jih popoldneve namreč najraje preživlja pred različnimi zasloni, to pa na dolgi rok prinaša mnoge negativne posledice. Izognite se jim in svoje najmlajše čim večkrat odpeljite v naravo, ki bo blagodejno vplivala na njihov razvoj in počutje.
Računalniških iger, družbenih omrežij, aplikacij na telefonih, brskanja po spletu in drugih aktivnosti, ki vključujejo takšne in drugačne zaslone, v življenju otrok danes zagotovo ne manjka. Če so te odmerjene razumno in potekajo pod nadzorom staršev, s tem ni prav nič narobe, toda raziskave kažejo, da otroci v »vzporedni realnosti« preživijo vedno več časa.
Številni pedagogi in vzgojitelji opozarjajo, da ima zaradi tega veliko otrok težave z zbranostjo in nemirnostjo, vse več pa je tudi takšnih, ki so zaradi tega manj gibalno sposobni.
Gibanje otrok v naravi kot alternativa zaslonom
Gibanje v naravi je za današnje otroke zato še toliko bolj pomembno in dragoceno. Gibanje je v resnici ena od najosnovnejših otrokovih potreb, s katero otrok zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj zmore, hkrati pa ob razvijajočih se sposobnostih doživlja občutke veselja ter gradi zaupanje vase.
Čeprav številne pozitivne učinke prinaša tudi telovadba v dvorani, pa se nobena notranja aktivnost ne more primerjati z gibanjem v naravi. Svež zrak, občutek svobode in povezanosti z naravnim okoljem, organske oblike, sončni žarki ter pomirjujoči naravni zvoki blagodejno vplivajo že na odrasle, za otroke pa je vse to še pomembnejše.
Berite naprej in spoznajte 7 razlogov, zakaj bi se morali otroci čim več gibati v naravi.
1. Otroci, ki več časa preživijo v naravi, so na splošno bolj zdravi.
Količina časa, ki jo otroci preživijo v naravi, vpliva na raven vitamina D. Ta v koži nastaja pod vplivom sončnih žarkov, ključen pa je tako za dobro delujoč imunski sistem in zdravo mišičje in ožilje kot tudi za močne kosti in dobro počutje otrok.
2. Gibanje v naravi povečuje srečo otrok.
Sonce, svež zrak in telesna aktivnost vplivajo na boljše razpoloženje ter zmanjšujejo nagnjenost k depresiji. Narava ima s svojo zeleno barvo na otroke tudi izjemno pomirjujoč učinek, zato je kakršnakoli aktivnost na prostem – četudi gre samo za hojo – dobrodošla še zlasti pri otrocih, ki imajo motnjo pomanjkanja pozornosti (znano tudi po angleški kratici ADHD).
Čisto vsem otrokom pa narava pomaga pri spoprijemanju s stresom. V današnjem naglem načinu življenja je tudi na otrokovem urniku hitro preveč stvari. Poleg ali namesto katere od dejavnosti, ki poteka v zaprtem prostoru, naj ima vaš otrok na urniku tudi aktivnost na prostem, ki ni storilnostno naravnana ter bo poskrbela za sprostitev in umiritev misli.
3. Aktivnosti na prostem krepijo domišljijo.
Različna drevesa, mah, svež zrak in neodkriti zeleni kotički. Narava otrokom ponuja tisoč in eno možnost za raziskovanje. Dogajanje v naravi je veliko manj strukturirano oziroma vnaprej določeno kot npr. računalniške igre, zato morajo otroci vklopiti svojo ustvarjalnost in domišljijo.
Kaj se bo zgodilo z vejo, bo postala čarobna paličica ali kaj drugega? Kaj pa hišica, ki jo potrebujemo, kako jo lahko zgradimo? Igra v naravi otrokom omogoča svobodo ustvarjanja, pri katerem se porodijo številne nove kreativne ideje.
Ko otrok skače čez luže, nabira kamenčke in raziskuje okolico, se nauči tudi, kako se samostojno zamotiti, ne da bi potreboval usmeritve staršev ali skrbnikov.
4. Svež zrak vpliva na možgane in izboljšuje koncentracijo.
Raziskave kažejo, da gibanje otrok v naravi vpliva na boljšo koncentracijo, osredotočenost, potrpežljivost in lažje učenje, saj med gibanjem v naravi v otroške možgane pride več kisika.
Strokovnjaki ob tem poudarjajo tudi, da je čim več gibanja v naravi ključnega predvsem v prvih petih letih otrokovega življenja, saj se takrat njegovi možgani najbolj razvijajo. Kot poudarja dr. Ranko Rajović, se z gibanjem aktivirajo in medsebojno povezujejo pomembna možganska središča.
Otrok, ki se na primer odpravi v hrib, mora hkrati vzdrževati ustrezno ravnotežje, paziti, da ne pade, se izogibati koreninam in drsečim področjem, ob tem pa usklajevati še gibe celega telesa. S tem se uri v koncentraciji, hkrati pa razvija motoriko in aktivira dele možganov, pomembne za kognitivne procese.
5. Razvijanje veščin, pomembnih za življenje.
Prek različnih iger z drugimi otroki naši najmlajši na prostem usvojijo tudi mnoge za življenje pomembne veščine – od sposobnosti reševanja problemov in pogajanja pa vse do razvijanja samokontrole in upoštevanja pravil.
Skozi igro z vrstniki se otroci naučijo vključevanja v družbo in funkcioniranja v skupini, razvijejo pa tudi številne druge socialne veščine in empatijo, kar jim bo koristilo v poznejšem življenju.
6. Skrb za gibčnost in preprečevanje prekomerne telesne teže.
Eden od razlogov, zakaj naj se otrok čim več giba v naravi, je tudi prekomerna telesna teža. Ta med mlajšimi otroki zaradi sedečega življenjskega sloga iz leta v leto narašča, strokovnjaki pa poudarjajo, da morajo biti otroci fizično aktivni vsaj eno uro na dan.
Svojega otroka zato spodbujajte, naj čim več hodi, pleza, teka in skače ter tako poskrbi za trošenje viška energije, ki se bo sicer spremenila v dodatne kilograme.
7. Otroci, ki so več v naravi, razvijejo spoštljivejši odnos do okolja.
Gibanje otrok v naravi pozitivno vpliva na njihov odnos do okolja. Tisti, ki so že od majhnega navajeni hoditi v naravo, se v njej igrati in raziskovati, imajo običajno tudi kot odrasli bolj razvit čut za okolje, rastline in živali, kar je v času, ko se soočamo s spremembami ekosistemov, izumiranjem vrst in podnebnimi spremembami še kako zaželena lastnost.
S kakšnimi dejavnostmi otroke zvabiti v naravo?
Večina otrok sama od sebe telefona ali igralne ročice sprva ne bo hotela zamenjati za naravo. Vseeno vztrajajte, dokler redno gibanje v naravi ne postane vaša skupna in otrokova vsakodnevna rutina.
Da bo to čim lažje, poskrbite, da bo gibanje v naravi zabavno. Pa kaj, če se boste domov kdaj vrnili premočeni, blatni do ušes ali s strganimi oblačili. Takšna doživetja se otrokom še bolj vtisnejo v spomin in naslednjič bodo sami prosili, da bi spet odšli na travnik ali v gozd.
Vaš zgled je najpomembnejši
Kako rad bo imel vaš otrok naravo, je močno odvisno tudi od vas in vaših navad. Saj veste, otroci se več kot z besedami naučijo z opazovanjem in posnemanjem.
Če vas bodo videli, kako si vsak dan obujete športne copate in odpravite v bližnji gozd, je veliko večja verjetnost, da se bodo v zeleno idilo z veseljem čim večkrat odpravili tudi sami.