Empatija je ključnega pomena

Dr. Aleksander Zadel je klinični psiholog, direktor Inštituta za osebni razvoj C. A. R in izvrsten predavatelj, ki slovi po dinamičnih in odmevnih predavanjih. Na novi televizijski platformi Neodvisen.TV redno sodeluje s svojimi strokovnimi prispevki, v letošnji sezoni predvsem s področja čustev. V eni izmed oddaj se je pogovarjal z gostom patrom Karlom Gržanom. Obravnavala sta pomen čustev v posameznikovem življenju. 

Moderna družba narekuje, kako živeti 

Na žalost nam tehnologija vse bolj narekuje življenje, saj se skozi tehnologijo učimo, kako živeti. Prepoznavanje čustev je pomemben del komunikacije. Ko so naše potrebe zadovoljene, smo zadovoljni, v nasprotnem primeru pa se v nas porajajo neprijetna čustva. Naš cilj je sreča, standardi na poti doseganja sreče pa so visoki. Življenje je kot dramska igra, vključuje celo paleta čustev. Ta so prijetna ali neprijetna in ne pozitivna ter negativna. Prijetna čustva v nas porajajo zadovoljstvo in pomagajo pri dosegi cilja ter obratno. Čustva sporočajo, ali smo v ravnovesju, ali nismo. Dandanes ljudje čakajo na prijetna čustva, da bi npr. stopili v nek odnos, naredili korak na poti do uresničitve cilja, naredili nekaj zase. Izziv pa je ravno obraten. Ko se ne počutimo dobro, se je treba lotiti dela, uresničiti dejanje, s katerim bomo vzpostavili energetsko ravnovesje in s tem uravnovesili svoj čustveni svet ter se ponovno počutili dobro. 

Zavedanje sebe usmerimo v dejanja 

Naš spomin lahko potuje, domišljija nas lahko popelje drugam in zavedanje tako postane kot nekakšen časovni stroj. Če nas to straši, lahko čustvujemo in doživljamo prijetne stvari kot neprijetne in obratno. Ko nismo v dobrem razpoloženju, se lahko mentalno umirimo, kar nam da moči za proaktivnost in doseganje dobrega počutja. Obnašati se moramo tako, kot se želimo počutiti. Tako se moramo tudi vesti, še posebej takrat, ko nam je težko in se ne počutimo dobro. Neprijetnih čustev ni dobro spremeniti v pasivnost, čakanje, samopomilovanje. Pri tem je priporočljivo svoje vedenje usmeriti v dejanja, s pomočjo katerih se bomo počutili bolje. 

Čustva se razlikujejo v trajanju in intenziteti

Čustva delimo glede na trajanje in intenziteo. Intenzivna kratkotrajna čustva so afekti in trajajo tri sekunde. V tem stanju se nimamo pod nadzorom. Dolgotrajna intenzivna stanja so afektivna stanja, ki so izjemno nevarna za človeka. V današnjem svetu so redka, in se ustrezno zdravijo. Kratkotrajna čustva povzročijo hitre bežne odzive. Nizko intenzivna dolgotrajna stanja pa so razpoloženja. Kljub temu, da ne gre za intenzivne dražljaje, lahko vplivajo na naše dolgotrajno počutje. 

Čustva lahko prepoznamo in upravljamo

Prepoznavanje čustev omogoča razumevanje počutja in vzrok zanj. Zavedanje čustev omogoča, da z njimi upravljamo. Na čustva vplivamo s svojim vedenjem. Če nas odnosi spravljajo v stisko, svoje vedenje prilagodimo, da popravimo odnos, da se bomo posledično počutili bolje. 

Empatija je ključnega pomena 

Poleg samozavedanja sta ključna tudi empatija in vživljanje ter podoživljanje čustev sogovornika. S tem v sogovorniku povečamo občutek varnosti. 

Čustva so funkcionalna in nefunkcionalna 

Čustva, ki usmerjajo naša dejanja, so funkcionalna, saj zadovoljujejo naše potrebe. Tudi neprijetno čustvo je lahko funkcionalno – na primer strah. Strah nas spodbudi, da se branimo, zbežimo iz nevarne situacije. Strah pa je lahko tudi nefunkcionalen – strah, da zapustimo dom, ker mislimo, da se nam bo nekaj zgodilo. 

Dražljaji povzročajo čustva

Dražljaji so lahko znotraj ali izven nas in povzročajo čustva. Močni dražljaji povzročajo močna čustva, a tudi to, kakšen dražljaj je za nekoga močan, je stvar interpretacije. Način, kako si razlagamo svet okoli nas, vpliva na naše čustveno doživljanje. 

Je razum brez čustev recept za uspeh?

Pater Karel Gržan meni, da racionalnost in razum brez čustev nista rešitvi za reševanje problemov in za zadovoljno življenje. Ljudje smo duševna in duhovna bitja, zato se moramo naučiti čustvovanja, živeti v sožitju ter razum preplesti s čustveno noto. 

Doživljanje travmatičnih izkušenj

Kako pogledati na svoje travmatične izkušnje na drugačen način in predelati določena čustva, ki nas bremenijo in se v nas nabirajo, če jih potlačimo? Izjemnega pomena je, da občutimo obžalovanje in gremo skozi proces žalovanja. Bolečini moramo dovoliti, da nas obišče, da opravi svoje delo, jo začutiti in objokati. Na določeni točki pa jo moramo spustiti, saj bi nas drugače lahko uničila. Če zaključimo proces žalovanja in predelamo stvari, lahko žalost izzveni v spokojnost in harmonijo. Problem današnje družbe je ustvarjanje pritiska, da ta proces pohitrimo. Od nas se pričakuje, da bomo v redu, da moramo biti večino časa močni. Čustva bolečine so ključnega pomena za izgradnjo močne osebnosti. Izkušeni ljudje, ki imajo za sabo številne preizkušnje, pomirjajo druge in jim dajejo uteho. Ljudje jih začutijo, saj se znajo z njimi poistovetiti in jih slišati. 

Idealizacija življenja je lahko problem

Velika past življenja je idealizacija in usmerjanje pozornosti v to, česar nimamo. Tako hitro pozabimo na to, kar že imamo. Velikokrat idealizacija povzroči razočaranje. Dopustiti si moramo videti realnost, sprejeti lekcije, si odpustiti in se tako osvoboditi. Tako lažje sprejemamo tudi druge, njihova dejanja in se z njimi poistovetimo. Usmeritev biti brez napak je velika zmota današnje družbe. Na napakah se učimo, saj osvetljujejo nek drug vidik določene stvari. Gre za odlično priložnost, da rastemo, ker imajo vse izbire določene posledice. Živeti moramo z odgovornostjo, ki smo si jo včasih »nakopali« sami. Gre za zakon vzroka in posledice. Čustva nas usmerjajo in nas osvobodijo na poti do spokojnosti in sožitja. Dopuščati moramo drugim živeti svojo zgodbo življenja in ne biti odvisni od odnosov, se pravi, manipulirati. Spuščanje in dopuščanje svobode ljudem je ljubezen. 

Novo ustanovljeno televizijsko platformo je zagnala ekipa ustvarjalcev vseslovenskega družbeno odgovornega programa Neodvisen.si, katerega ponosen nacionalni podpornik je Varuh zdravja, Vzajemna.