Deklaracije

Deklaracija je obvezna na vseh predpakiranih živilih. Označbe morajo biti vidne, jasno čitljive in neizbrisne. Za živila, ki niso predpakirana mora biti prav tako kupcu na voljo deklaracija, ki mu jo trgovec predloži na zahtevo. Zadnje na primer velja za postrežen kruh in druge pekovske izdelke, meso in mesnine.

Označba na živilu vsebuje pomembne informacije: ime živila, seznam sestavin (v padajočem zaporedju, glede na maso v živilu), neto količino in rok uporabnosti, serijo (lot) živila, morebitne posebne pogoje shranjevanja ali pogoje uporabe, ime in naslov proizvajalca oz. tistega ki živilo pakira ali naslov prodajalca, podatek o kraju porekla, navodila za uporabo (če je potrebno), pri pijačah, ki vsebujejo več kot 1,2 % vol. alkohola pa tudi dejansko vsebnost alkohola v volumskih odstotkih.

Na deklaraciji mora biti navedena hranilna vrednost živila, količina maščob (od teh nasičenih in nenasičenih maščob), ogljikovih hidratov (od tega vlaknin ter sladkorjev), beljakovin, soli, vode in energijska vrednost v kilodžulih (kJ) in kilokalorijah (kcal) na 100 g ali 100 ml živila.

Nujno je označevanje alergenov. Slednji so lahko navedeni posebej, ali pa kot odebeljen oz. drugače poudarjen tisk med samimi sestavinami živila. V primeru uporabe gensko spremenjenih organizmov, mora biti le to tudi ustrezno navedeno.

Potrebno je, da znamo prebrati deklaracijo in jo pravilno interpretirati. Za pomoč pri presojanju, ali neko živilo spada v našo nakupovalno košarico ali ne, podajam spodnji preglednici z nekako okvirnimi vrednostmi, ki jih je dobro upoštevati.

Pri sestavinah bodimo pozorni na naslednje sestavine: delno ali v celoti hidrogenirana olja oz. trans maščobne kisline, rafiniran sladkor, bela moka, rafinirana sol, sladila, konzervansi, ojačevalci okusa, barvila. Poudariti je potrebno tudi posebno previdnost pri nakupu predelanih mesnin, uživanje katerih je po izsledkih študij velik riziko za razvoj številnih bolezni.

Posebej je potrebna pazljivost v primeru, ko so na živilu navedene različne prehranske trditve, npr. nizka vsebnost maščob«. Taka trditev še ne pomeni, da je živilo »zdravo«, ali pa da ima nizko energijsko vrednost. Morda na račun znižane vsebnosti maščob vsebuje veliko sladkorja in obratno. Velika previdnost je potrebna pri nakupu živil za ljudi s prilagojenimi potrebami (npr. diabetiki, nosečnice, starejši … ). V takih primerih moramo še posebej paziti npr. na količino sladkorja, vsebnost aditivov, alergenov in drugih potencialno škodljivih snovi.

Pri branju hranilnih vrednosti je velikokrat problem, da so le te slabo berljive. Tudi tu je zakonsko določeno, da je velikost črk enaka ali večja od 1,2 mm. Na embalaži, manjši od 80 cm2, mora biti velikost črk najmanj 0,9 mm. Če je morda energijska vrednost živila zanemarljiva, mora biti to navedeno v neposredni bližini označbe hranilne vrednosti.

Nadzor nad živili v prometu v Sloveniji vršijo štirje organi, in sicer: Tržni inšpektorat RS, Zdravstveni inšpektorat, Veterinarska uprava RS (VURS) in Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Velike spremembe na področju označevanja živil in prehranskih dopolnil- predvsem glede čitljivosti, označevanja hranilne vrednosti, alergenov in aditivov je prinesla konferenca o označevanju živil in prehranskih dopolnil, ki je potekala 3. junija 2014 v Ljubljani. V EU bodo morala biti namreč živila od 13. decembra 2014 označena skladno z Uredbo (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Potrebno bo popraviti preko 80% vseh označb na trgu. Odmevna konferenca, je potekala ravno v času, ko morajo nosilci živilske dejavnosti začeti s spreminjanjem embalaže, zato je bila tema konference tudi inšpekcijski nadzor ter vpliv označevanja živil na potrošnika in njegove odločitve o nakupu.

Vir: http://www.nutris.org/images/datoteke/2014_Konferenca_zgibanka.pdf