Če boste za zobe dobro skrbeli, vam s starostjo ne bodo odpadli

Zobozdravniške storitve veljajo za izjemno drage, zato je za zdravje zob dobro skrbeti, še preden do morebitnih težav pride. Veliko težav lahko z rednim in temeljitim umivanjem zob namreč preprečimo ali pa vsaj premaknemo daleč v pozno starost. Dokaz za to je vedno večje število starostnikov, ki imajo še vedno svoje zobe. Preverite, kaj je njihova skrivnost. 

Zdravje zob je lahko indikator splošnega zdravja človeka

Zdravi in lepi zobje, vključno z zdravimi obzobnimi tkivi, prispevajo k lepemu nasmehu in mladostnejšemu videzu. Skrb za zobe in ustno votlino pa ni pomembna samo zaradi videza, ampak tudi zaradi dobrega počutja in sistemskega zdravja. Bolniki z napredovalo obliko parodontalne bolezni imajo namreč dokazano večjo verjetnost za razvoj srčnega infarkta in možganske kapi! Prav tako parodontalna bolezen vpliva na potek sladkorne bolezni ter nižjo porodno težo otrok in prezgodnje rojstvo. Ko skrbimo za zdravje svojih zob, torej skrbimo za mnogo več kot le za zobe.

Zakaj s starostjo pride do izgube zob

Najpogostejša vzroka izgube zob sta karies oz. zobna gniloba in parodontalna bolezen (parodontoza), obe pa povzročajo bakterije v zobnih oblogah. Karies nastane zaradi bakterijske tvorbe kisline iz sladkorjev, ki počasi raztapljajo trda zobna tkiva. Parodontalna bolezen pa je vnetje obzobnih tkiv. Če je prizadeta samo dlesen, govorimo o gingivitisu, ko pa se vnetje razširi tudi na čeljustno kost, govorimo o parodontitisu.

Več kot 80 % Slovencev zboleva za eno izmed oblik parodontalne bolezni! Prvi znak zanjo so nabrekle, pordele in krvaveče dlesni, napredovana oblika pa se kaže z majavostjo zob in slabim zadahom. Pri napredovani obliki se v ustih pojavi tudi za človeško dlan velika rana. Ker so spremembe neboleče, je tudi obisk zobozdravnika po navadi prepozen.

Eden od vzrokov za izgubo zob je tudi obraba trdih zobnih tkiv, ki je najpogosteje posledica erozij in stiskanja zob (bruksizem). Vzrok za nastanek erozij je lahko želodčna kislina (refluks, bruhanje) ali pa kisline v pijačah, hrani in zdravilih. Bruksizem je problematičen, saj se ga običajno ne zavedamo – zobe namreč najpogosteje stiskamo med spanjem – pojavi pa se pri vsakem tretjem človeku in je najpogosteje povezan s stresom. Zaradi pretiranega stiskanja prihaja do bolečin v žvečnih mišicah, pretirane obrabe zob in celo glavobolov.

Za razvoj parodontalne bolezni je nujna prisotnost zobnih oblog

V javnosti kroži mit, da je parodontalna bolezen dedna in da sami proti njej ne moremo narediti veliko. Pomembno je, da veste, da je to le mit. Parodontozo lahko z ustrezno skrbjo za zobe seveda preprečimo. 

Večjo verjetnost, da se bo parodontoza pojavila pri vas, imate, če imate sladkorno bolezen, kadite, ste pod stresom, noseči ali pa imate prekomerno telesno težo. Ta stanja sama po sebi sicer ne povzročajo parodontalne bolezni, saj je za njen razvoj nujna prisotnost zobnih oblog, se pa kljub temu uvrščajo med dejavnike tveganja. Če spadate med prej naštete ljudi, je higiena zob za vas še toliko pomembnejša.

Izguba zob lahko na videz postara obraz

Pomislite, koliko starejši so videti ljudje, ko jim izpadejo zobje. Pri izgubi veliko zob ustnice in lica izgubijo podporo, obraz postane upadel, skrajša se spodnja obrazna tretjina, gube se poglobijo, ustni koti se obrnejo navzdol, lahko pride do vnetja ustnih kotov. Podobne spremembe se opazijo tudi pri pretirani obrabi trdih zobnih tkiv, ki vodijo v znižano višino griza. Videz obraza postane neharmoničen in daje videz postaranega človeka.

Seveda pa postaran videz ni edina posledica izgube zob. Ta vodi tudi do spremenjenega ugriza, spremenjenega odnosa med zgornjo in spodnjo čeljustjo, okrnjene funkcije žvečenja in tudi govorjenja. Po izgubi zob pride tudi do izgube kostnine v tem predelu, sosednji zobje se začnejo nagibati v vrzel, nasprotni zobje pa vanjo izraščajo, jezik se poveča. Da se izognemo vsem tem neželenim spremembam, je poleg preventive izredno pomembno tudi pravočasno nadomeščanje manjkajočih zob.

Kako lahko preprečimo izgubo zob

Redno odstranjujte zobne obloge

Glede na to, da so povzročitelji kariesa in parodontalne bolezni bakterije v zobnih oblogah, je pri preprečevanju izgube zob ključno redno odstranjevanje mehkih zobnih oblog. Zobe si dvakrat na dan očistimo z mehko zobno ščetko, pri čemer moramo biti posebej pozorni na predel, kjer se zobje stikajo z dlesnijo.

Obvezna je tudi uporaba nitke in/ali medzobne ščetke, dovolj pa je, da jo uporabimo le enkrat dnevno. Za zmanjšanje nastanka kariesa je najbolje uporabljati zobno kremo s fluoridi, ki »učvrstijo« sklenino, tako da ta postane manj občutljiva na bakterijske kisline. Pomembna je tudi prehrana s čim manj sladkorji.

V primeru kariesa pravočasno obiščite zobozdravnika

Zobozdravnik vam bo izdelal zalivko, s katero bo preprečil napredovanje zobne gnilobe do zobnega živca. Če do nje pride, je seveda potrebno koreninsko zdravljenje zoba. Zdravljeni zobje so bolj dovzetni za zlome, kar pa lahko privede tudi do izgube zoba.

Če vam pri ščetkanju krvavijo dlesni, obiščite zobozdravnika

Krvavenje dlesni je znak parodontalne bolezni. Če zdravljenje začnemo pravočasno, se lahko izognemo številnim težavam. Zdravljenje parodontalne bolezni zajema luščenje in glajenje zobnih korenin, prikaz pravilne ustne higiene in odstranitev dejavnikov tveganja (kajenje). V nekaterih primeri je potrebna tudi antibiotična terapija. Nezdravljena parodontalna bolezen se lahko namreč konča z izpadanjem zob. 

Vsaj enkrat letno obiščite zobozdravnika

Zobozdravnik bo na rednem pregledu pogledal stanje ustne votline, zob, obzobnih tkiv, vas opozoril na morebitno pomanjkljivo in nepravilno ustno higieno ter opravil profesionalno čiščenje zobnega kamna.

V primeru erozij je pomembno, kdaj ščetkate zobe

Pri erozijah je treba najprej ugotoviti vzrok in ga odpraviti. Zobozdravniki odsvetujemo ščetkanje pol ure pred in po obroku, saj tako zmanjšamo vpliv kislin na trda zobna tkiva.

Če stiskate zobe, potrebujete bruksistično opornico

Pri stiskanju zob je ključna pravočasna izdelava bruksistične opornice, ki preprečuje škodljive učinke stiskanja na trda zobna tkiva ter čeljustni sklep. Opornico, ki bo narejena po odtisu vaših zob, vam bo izdelal zobozdravnik.

Kaj pa, če je do izpadanja zob že prišlo

V primeru izgube enega, več ali pa celo vseh zob je pomembo, da jih pravočasno nadomestimo. Z nadomeščanjem zob si povrnemo funkcijo žvečenja, estetiko nasmeha ter preprečimo negativne posledice na sosednje zobe. Zobe lahko nadomeščamo s protezami, mostički, v zadnjem času pa so vse bolj uveljavljeni zobni vsadki oz. implantati. Implantati nadomeščajo zobne korenine in ohranjajo sosednje zobe, saj pri njih ni treba brusiti sosednjih zob, kot to zahteva izdelava mostička.

Pri napredovali obrabi trdih zobnih tkiv, pri katerih je potrebna celotna rekonstrukcija zobovja, uporabljamo izdelavo prevlek, delnih prevlek (inlej, onlej) in lusk. Z najsodobnejšimi tehnologijami in materiali lahko tako na predvidljiv način povrnemo funkcijo žvečenja, samozavest ter dosežemo naraven videz zob.

Anton Ogulin, dr. dent. med., Zobna Poliklinika Ars Salutaris