Zdravljenje metaboličnega sindroma

Metabolični sindrom je izraz, ki je v javnosti še precej neznan, v resnici pa gre za zelo znano in pogosto obolenje. Metabolični sindrom je skupno ime za vrsto med seboj povezanih bolezni, med katerimi so najbolj znane: debelost, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, povišane maščobe in holesterol v krvi, ateroskleroza, protin (putika), okvare ledvic ter srčna in možganska kap. Strokovna definicija je sicer nekoliko bolj zapletena, saj upošteva, da so nekatera od zgoraj naštetih stanj vzrok, druga pa njihova posledica. V razvitem svetu ima metabolični sindrom med 20 in 30 % odraslih, s starostjo pa pogostost še narašča.

S holističnim gledanjem na metabolični sindrom kot celoto, ga bolje razumemo in lažje diagnsticiramo, kot če obravnavamo posamezne bolezni. Pri zdravljenju pa se kljub vsemu poslužujemo zdravljenja posameznih komponent metaboličega sindroma. V nadaljevanju bomo pogledali kako to poteka:

Za zdravljenje debelosti je nujno potrebna kombinacija zmanjšanega vnosa hrane in povečanje telesne aktivnosti. Zmanjševanje telese teže mora biti postopno in bistveno počasnejše, kot ga oglašujejo različni ponudniki pripomočkov za hitro hujšanje. Po strokovnih priporočilih naj bi debeli ljudje izgubili 7 do 10 % telesne teže v 6 do 12 mesecih. 100 kg težak bolnik naj bi torej izgubil vsak mesec izgubil le 0,5 do 1,5 kg. Poleg zmanjšane količine zaužite hrane je pomembno, da ljudje uživajo hrano, ki jih bo nasitila kljub nizki vsebnosti kalorij. Taka je hrana z veliko zelenjave in polnozrnatih žit, ki vsebujejo vlaknine in uspešno napolnijo prebavila, hkrati pa s počasnim sproščanjem hranil nasitijo človeka še več ur po obroku. Lačen človek se namreč pogosto spozabi in prekine hujšanje. Od zdravil za zdravljenje debelosti imamo na razpolago le enega: orlistat. Orlistat zmanjšuje privzem maščob iz hrane v telo. To zdravilo lahko poveča uspeh drugih shujševalnih ukrepov za do 2 %, samo po sebi pa nima zadostnega učinka. V primeru težjih oblik debelosti pridejo v upoštev tudi kirurški posegi, pri katerih lahko zmanjšamo želodec ali skrajšamo pot hrane po črevesju. Zaradi tega bolnik po posegu zmanjša velikost obrokov, zmanjša pa se mu tudi prehod hranil v telo. Kako so v metaboličnem sindromu bolezni med seboj povezane priča dejstvo, da po taki operaciji pri 90 % bolnikih izgine sladkorna bolezen, povišan krvni tlak pa izgine pri 50 %.

Povišan holesterol v krvi se pogosto zniža že zaradi diete, ki jo uvedemo za hujšanje, lahko pa dieto še posebej prilagodimo temu cilju. Na znižanje holesterola ugodno vplivajo beta-glukani in rastlinski steroli. Beta-glukani so topne vlaknine, ki jih je največ v ječmenu in ovsu. Rastlinski steroli pa so holesterolu podobne snovi, ki se naravno v nizkih koncentracijah nahajajo v rastlinskih oljih. Njihov učinek na zniževanje holesterola pa se pokaže šele pri večjih zaužitih količinah (2 do 3 grame), kar lahko dosežemo s posebnimi margarinami z visoko vsebnostjo rastlinskih sterolov. Neugodno pa na holesterol vpliva uživanje nasičenih maščob, ki se nahajajo predvsem v živalskih maščobah (smetana, slanina), zato se moramo takih živil v prehrani izogibati. Če z dieto ne uspemo znižati holesterola, uporabimo zdravila. Na voljo so zdravila, ki zmanjšujejo prehod holesterola iz prebavil v telo (npr. ezetimib) in zdravila, ki zmanjšujejo nastajanje holesterola v našem telesu (npr. statini).

Tudi povišan krvni tlak se pogosto normalizira že s hujšanjem, poleg tega pa morajo bolniki še zmanjšati vnos soli s hrano na največ 2,4 grama, ter opustiti kajenje in prekomerno pitje alkohola. Če ti ukrepi niso zadostni je potrebno zdravljenje z zdravili. Za zniževanje krvnega tlaka imamo na voljo veliko različnih zdravil, ki delujejo po različnih mehanizmih: nekatera pospešujejo odvajanje vode v ledvicah, druga širijo žile, tretja zmanjšujejo intenziteto krčenja srca.

Sladkorna bolezen (pri metaboličnem sindromu gre za sladkorno bolezen tipa 2, ki je ni potrebno zdraviti z inzulinim) se ob uvedbi vseh zgoraj omenjenih ukrepov večinoma pozdravi sama od sebe. Zdravljenje z zdravili je potrebno le redko.

Ateroskleroze (zadebelitve v žilni steni) žal ne moremo zdraviti, lahko le upočasnimo njeno nastajanje ali omilimo njene škodljive posledice. Ena od škodljivih posledic ateroskleroze je povečana verjetnost nastajanja krvnih strdkov, kar lahko zavremo z zdravili (npr. nizkimi odmerki acetilsalicilne kisline).

Bolniki z metaboličnim sindromom so torej bolj ogroženi za smrt zaradi srčne ali možganske kapi. Čim večji terapevtski učinek skušamo doseči s spremembo prehrane in življenskega sloga, pri bolj ogroženih bolnikih pa je nepogrešljiva tudi terapija z zdravili. Pogosto je potrebna uporaba večjega števila zdravil, za vsak del sindroma drugo. Da ne bi prišlo do nezaželenih interakcij (o teh smo pred časom tudi pisali na Vzajemna Pomoč), je pomembno, da je izbrana ustrezna kombinacija zdravil.

Avtor: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm.

Nazaj na Zdravstveni nasveti