Spoprijemanje z izgubo zaposlitve

Izgubo zaposlitve kot stresor uvrščamo med podobne dogodke kot je ločitev, smrt v družini itd. Človeka prizadene čustveno ter tudi finančno in zahteva dobro mero prilagajanja in spoprijemanja s posledicami izgube ter iskanjem nove zaposlitve. Torej gre za proces, ki poteka po fazah.

Morda se sliši neobičajno, ampak prva faza, ki v veliki meri pomaga sprejeti izgubo dela z vsem, kar to prinaša, se prilagoditi in najti drugo rešitev, je faza žalovanja. V Sloveniji izguba sledi tednom, lahko tudi mesecem negotovosti, izpadu plač, plačil prispevkov …

V bistvu bi lahko govorili o pred-fazi žalovanja. To je obdobje, ko je zunanjemu opazovalcu bolj ali manj jasno, da je izguba zaposlitve zelo verjetna. Pa vendarle manjšina zaposlenih intenzivno išče novo zaposlitev; sprva je težko sprejeti verjetnost izgube zaposlitve – saj je že bilo tako, pa se je vedno našel izhod. Ko pa nastopi nezaposlenost, se človek najprej v šoku, dezorganiziran, jezen, depresiven. Do vseh teh čustev imamo pravico. To ne pomeni nemočnega prepuščanja obupu, strahu in žalosti, le dovoliti si moramo sprejeti čustva, ki nas prevevajo. Dejstvo je, da žalovanje ni sovražnik, ampak je začetek procesa okrevanja po tako stresnem dogodku, za nas zelo pomembni izgubi. Takrat se lahko tudi vprašamo, kaj lahko sedaj naredimo naprej. (Quick, Fetsch, & Rupured, 2006).

Nikakor pa ne posegajmo po alkoholu, niti po cigaretah. Če nam zdravnik predpiše pomirjevala, antidepresive ali anksiolitike, jih uživajmo v prepisanem odmerku in ne glede na trenutno stisko, ki jo začutimo. Ves čas pa moramo vedeti – vsa ta zdravila zgolj regulirajo naše razpoloženje, nikakor pa sama po sebi ne rešujejo nezaposlenosti. Omogočajo nam, da se lažje zberemo, naredimo načrt, kako bomo nastalo situacijo reševali. Ne posedajmo pred TV zasloni, saj se na ta način le pasiviziramo, težave pa se bodo kopičile. Enako velja za ostajanje v postelji in spanje v dnevnem času.

Z družino se odkrito pogovorimo o nastali situaciji. Še vedno se zgodi, da je človeku preveč hudo, nekako ne upa s svojo izgubo zaposlitve seznaniti družine. Sprva odhaja ob običajni uri od doma, prihaja domov ob običajni uri, ob pričakovanjih, da bo hitro našla ali našel novo zaposlitev. Pa vendar je drugače. Tudi ni primerno, da se tem seznanite samo partnerja. Otroci to čutijo in negotovost glede dogajanja v družini je hujša od vedenja o tem, kar se je zgodilo. Razložite majhnim otrokom tako, da bodo lahko razumeli, saj se majhni otroci nagibajo k temu, da bodo mislili, da so oni krivi, ker niso bili dovolj pridni. Zato je potrebno poudariti, da to, da je mama ali oče sedaj doma, ni nikakor povezano z njimi. (Voydanoff, 1983, Levine, 1990). Zlasti malim otrokom daje nespremenjena dnevna rutina, nespremenjeni družinski običaji občutek varnosti, trdnosti. (Unemployment-A Guide, 2002).

Če ima družina navado sprehodov, hoje, pohodništva, kolesarjenja itd. ob koncu tedna, ni nobenega vzroka, da tega ne bi vzdrževali naprej. Če nezaposleni in njegova družina pojmujejo izgubo zaposlitve kot nekaj, kar je v doglednem času rešljivo, je to zanje manj stresno (Leana, Feldman, & Tan, 1998). Zagotovite jim, da ste močna družina, kar boste najbolje pokazali s svojo odločenostjo ob spoprijemanju s problemom.

Skrbite za svoje, svojo telesno pripravljenost, ki je osnova za dolgotrajne napore, ki jih iskanje nove zaposlitve prinaša. Tako se na primer vsaj trikrat tedensko odpravite na daljši sprehod ali tek. Med gibanjem pogosto lažje razmišljamo, saj napetost med telesno aktivnostjo najlažje sproščamo. Pazimo na prehrano, saj s povečanim vnosom hrane, razen trenutnega ugodja, ne naredimo nič dobrega.

Z izgubo zaposlitve seznanite svoje prijatelje; morda vam bodo v pomoč izkušnje , ki jih ima prijatelj z iskanjem dela.

Če je čustvena stiska prehuda, takoj poiščite ustrezno pomoč, ko bo lažje rešljiva, kot pa po daljšem trajanju.

Večina ljudi, ki izgubijo zaposlitev v Sloveniji, nima pomembnejših prihrankov, ali pa so jih porabili v mesecih izostanka osebnih dohodkov. Če imate posojila, je smotrno, da čim prej stopite v kontakt z vašo banko in poskušajte doseči reprogram kredita. Stopite v kontakt z Zavodom za zaposlovanje, da uredite prejemke, ki vam pripadajo. Prav tako obiščite Center za socialno delo in uveljavljate otroške dodatke.

Ne čakajte, da vam bo Zavod za zaposlovanje našel zaposlitev, ampak se zanašajte nase. Naredite si načrt, kako iskati zaposlitev, v katerem sektorju. Predvsem pa se zavedajte, da je iskanje nove zaposlitve dolgotrajen proces, kjer boste deležni številnih zavrnitev, za katere pa niste vi krivi. Velikokrat se zgodi, da odgovora na vašo ponudbo niti ne boste prejeli. Ugotovite, kaj lahko poleg svojega dela, ki ste ga opravljali, lahko še delate. Morda bi vam v tem primeru koristili razgovori s svetovalcem na Zavodu za zaposlovanje. Udeležite se seminarjev, tečajev, ki izboljšujejo vaše zaposlitvene možnosti. Aktivnost v iskanju zaposlitve bo zmanjševala depresivnost in povečala vaše samozaupanje in samospoštovanje.

Iskanje nove zaposlitve lahko pomembno ovira prepričanje, da je v Sloveniji možno novo zaposlitev možno dobiti le »po zvezah« . V marsikaterem primeru to dejansko drži, morda to v manjšo meri velja za delovne organizacije, ki so v tuji lasti. Iskanje zaposlitve razširite na področje izven meja države, kraja bivanja. V današnji situaciji je pametno poiskati informacije tudi o stabilnosti in kredibilnosti delovne organizacije, kjer bi se zaposlili. Ne pristajajte na plačevanje »na roko«, saj to običajno pomeni le zaposlitev na črno, neplačevanje prispevkov, poleg tega ste popolnoma brez moči, če vam delodajalec vašega dela ne plača.

Avtorica: Dr. Alenka Sever

Literatura:

  • Leana, C. R., Feldman, D. C., & Tan, G. Y. (1998). Research predictors of coping behavior after a layoff. Journal of Organizational Behavior, 19, 85-97.
  • Voydanoff, P. (1983). Unemployment: Family, strategies for adaptation. In C. R. Figley & H. I. McCubbin (Eds.), Stress and the family, II-Coping with catastrophe (pp. 90-102). New York: Brunner/Mazel.
  • Quick, S., Fetsch, R. J., & Rupured, M. (2002). Transitions and changes: Practical strategies for making new beginnings (Fact Sheet no. 10.214). Ft. Collins: Colorado State University Extension.
  • Levine, K. (1990). What to do if you're fired (Job loss and the family). Parent's Magazine, 65(2), 71-75.
  • Unemployment-A guide for parents. (2002). Canadian Mental Health Association Newfoundland and Labrador Division. Retrieved January 14, 2002 from http://www.infonet.st-johns.nf.ca/cmha/resource/publications/gcwu/ugfp.html
Nazaj na Zdravstveni nasveti