Psihološki problemi kronične bolečine (2. del)

Demografske informacije

Znano je, da ženske bolečino bolje obvladujejo kot moški. Relativno malo vemo o kronični bolečini pri otrocih; predvsem pa je lahko neprijetno in neprimerno podcenjevanje bolečine pri starostnikih.

Na vedenje in doživljanje bolečine vplivajo kognitivni dejavniki (4): učenje bolečinskega vedenja; vsi, ki smo delali v bolnišnicah vemo, da včasih ob prihodu bolnika z bolečinskimi problemi kmalu tudi drugi bolniki na enak ali zelo podoben kažejo svoje doživljanje bolečine; v družinah imajo družinski člani podobno bolečinsko vedenje. Večkrat je bolečinsko vedenje kulturno pogojeno – v nekaterih okoljih ni primerno glasno izražanje bolečine, medtem ko je v drugih okoljih pričakovano. Zgodi se, da na vzdrževanje bolečine vplivajo sekundarne bolezenske koristi – pa ne gre le za pridobivanje materialnih koristi, večkrat gre za to, da si izčrpana, kronično utrujena oseba le na tak način omogoči počitek, pozornost družine, prijateljskega kroga, se ubrani prekomernih delovnih obremenitev. V takem primeru je zelo zgrešeno govoriti o simulaciji. Saj gre, razen v primeru pridobivanja materialnih koristi, za podzavestne procese.

Psihološki dejavniki,

ki vplivajo na kronično bolečino: kronično bolečino pogosto spremljata tako anksioznost (tesnobnost) in depresivnot, ki sta pa prej posledica kot generator kronične bolečine. Jo pa ohranjata in utrjujeta, saj osebam kronična bolečina omogoča vzdrževanje zasilnega čustvenega ravnovesja in podzavestno realizacijo podzavestnih problemov. Res pa je, da tako depresivnost, kot tesnobnost bolečino utrjujeta in ohranjata. Zaradi bolečine, ki posega v vse pore človekovega življenja, je človek razdražljiv, tudi agresiven. To pa negativno vpliva na njegovo psihosocialno okolje in ga lahko tudi potiska v osamo. Če bolečina traja dolgo in človek nima občutka, da še kontrolira svoje vedenje, če ne vidi možnosti, da bi na bolečino vplival, obupa, se vda. Pa še druga nevarnost preži na ljudi s kronično bolečino – osebe, ki so odvisne, oz. nagibajo k odvisnostim, lahko hitro zabredejo v odvisnost od analgetikov. Količina tablet, jakost tablet se iz dneva v dan veča, tako da človek ne more več živeti brez analgetikov, postaja od njih odvisen in odvisnost vzdržuje bolečino. Saj je bolnik prepričan, da brez tablet ne bo šlo. Tako je bolnikova bazična osebnostna struktura izjemno pomembna za doživljanje, kot trajanje in ohranjanje bolečine. Ekstravertirani ljudje, naj bi imeli višji bolečinski prag. Po drugi strani pa ljudje, ki so depresivni, doživljajo občutke krivde, so depresivni, tesnobni, nagibajo k bolečinskemu vedenju. Enako velja za ljudi s hipohondričnimi karakteristikami. Na uspešno spopadanje z bolečino vpliva bolnikova samopodoba, njegovo prepričanje o lastni učinkovitosti, samozavesti, saj imam dovolj izkušenj z uspešnim razreševanjem. (5)

Dodatno pa na doživljanje, trajanje in intenziteto kronične bolečine vpliva odnos do zdravja, predhodne izkušnje z bolečinami, zdravstvenimi ustanovami. Pomemben pa je tudi odnos bolnika do lastne storilnosti, uspešnosti in dejanska življenjska oviranost zaradi bolečine.

Pomembne so tudi psihosocialne posledice kronične bolečine: to so pogosto bolniške odsotnosti, sprememba delovnega tempa, ki ga bolnik prilagaja bolečini, utrudljivost. Pogoste bolniške odsotnosti vplivajo na kontakte v kolektivu. Bolnike drugi sodelavci doživljajo kot nepotrebno breme, lahko tudi odkrito ali prikrito dvomijo v resničnost bolečine. Tudi v osebnem življenju se sčasoma zaradi spremenjenega funkcioniranja bolnika pojavijo težave – zlasti v primerih, ko se bolečina spreminja, ni vedno enaka, na istem mestu, dobi družina občutek, da njihov družinski član tudi pretirava. Družinski člani postopno ne zmorejo več stalnega prilagajanja bolečinskemu vedenju, ne glede na to, kako sočutni so do svojega človeka. Vrstiti se začno konflikti, bolnik ima vedno bolj močan občutek, da ni razumljen. Postaja zagrenjen, umikati se začne v osamo, lahko pa se prepogosto odziva z jezo, obtoževanjem. Tako družinski, partnerski odnosi trpijo. Umika se tudi prijateljem, saj meni, da zaradi bolečine ne zmore več sodelovati v aktivnostih, kjer je sodeloval prej. Opuščati začne hobije, ki so mu veliko pomenili.

Zato je nujno poudariti, kako pomembna je podpora družine, prijateljskega kroga. Tako lahko družina s svojim odnosom, ki je sicer sočuten, vendar pa ne ponuja pomoči tam, kjer jo bolnik potrebuje, pomaga bolniku se spoprijeti z resnično težkim problemom; lahko pa njen odnos še dodatno podpira bolečinsko vedenje, naučeno nemoč ...

Obravnava kronične bolečine

Danes se s kronično bolečino ukvarjajo številni strokovnjaki, ki kot tim pristopajo k zdravljenju. Tak timski pristop je najbolj obetaven, saj združuje tako medikamentozno zdravljenje, ustrezne psihoterapevtske intervencije in fizioterapevtsko obravnavo. Nikakor pa ne gre za dualizem – ali zdravila ali psihoterapija.

Avtorica: Dr. Alenka Sever

Viri:

(1) Debono, DJ; Hoeksema, LJ; Hobbs, RD (August 2013). "Caring for Patients with Chronic Pain: Pearls and Pitfalls". Journal of the American Osteopathic Association 113 (8): 620–627
(2) Thienhaus, O.; Cole, B.E. (2002). "Classification of pain". In Weiner, R.S. Pain management: A practical guide for clinicians (6 ed.). American Academy of Pain Management
(3) Winterowd,C., Beck,T.A., Gruener,D (2003): Cognitive therapy with chronic pain patients, Springer Verlag
(4) Marks, D.F., Murray, M., Evans, B., Willig, C., Woodall, C. & Sykes, C. (2005). Health Psychology. Theory, Research & Practice (2nd Ed.). London: SAGE Publications.
(5) Brekke, K.A, Kverndokk,S., Nyborg,K. (2003) : An economic nmodel of moral motivation, www.researchgate.net/.../d912f506544ffc6da1.pd   

Nazaj na Zdravstveni nasveti