Mikrobni podnajemniki našega telesa

Človeška koža in sluznice nudijo življenjsko okolje številnim mikroorganizmom. Največ jih je v prebavilih, kjer jih zaradi obilja hrane, stalne temperature in velike površine, najdemo kar desetkat več kot je naših lastnih telesnih celic.

V najbolj gosto naseljenih delih prebavil, to je v debelem črevesu, se v vsakem gramu črevesne vsebine nahaja kar milijarda bakterij. Črevesno mikrobioto, kakor dostikrat poimenujemo črevesne mikroorganizme, sestavlja 1014 bakterij iz več kot 500 različnih vrst. Predstavljajo kar 1 do 2 kilograma telesne teže. Uravnotežena črevesna mikrobiota je za nas zelo koristna, saj sodeluje pri razgradnji hrane (vlaknin), tvori določene vitamine in druge pomembne metabolite, uči in spodbuja naš imunski sistem, sodeluje pri premikanju hrane skozi prebavila, preprečuje naseljevanje in prevlado patogenih bakterij. Novejše raziskave pa kažejo, da je še veliko bolj pomembna.

Vedno bolj jasno postaja, da so črevesne bakterije izredno pomembne za razvoj in kasnejše normalno delovanje imunskega sistema. Imunske celice v prebavilih so v nenehni povezavi s črevesnimi bakterijami. S pomočjo različnih snovi, ki jih izločajo, se lahko bakterije sporazumevajo med seboj in tudi z našimi celicami. Tako lahko vplivajo na to, kako se celice imunskega sistema v različnih situacijah odzovejo. Nepravilnosti, ki nastanejo v tej povezavi, lahko povzročijo nastanek kroničnih vnetnih bolezni črevesa, morda pa tudi alergij in avtoimunskih bolezni.

Razvoj mikrobiote se prične takoj ob rojstvu, ko novorojenčka poselijo prve bakterije, ki pridejo iz kože in vaginalne sluznice mame. Na sestavo mikroorganizmov močno vpliva način poroda in dojenje. Izoblikuje se do 2. leta starosti in je pri odraslem človeku stabilna, prilagojena in specifična za posameznika. Razmerja med deležem različnih vrst črevesnih mikroorganizmov se med posamezniki razlikujejo kot prstni odtisi. V zadnjem času poskušajo znanstveniki razdeliti ljudi v različne skupine - enterotipe, ki imajo po sestavi ali funkciji podobno mikrobioto.

Na sestavo črevesnih bakterij vplivajo različni dejavniki, kot so način prehrane, življenjski slog, stres, bolezni, jemanje zdravil, predvsem antibiotikov in higiena. Današnji način življenja, ki goji kult pretirane higiene in sterilnosti, zanesljivo spreminja način, kako se črevo otroka srečuje in postopoma poseljuje z novimi bakterijskimi vrstami. Po tako imenovani higienski teoriji je visoka higiena sodobnega načina življenja in s tem manjša možnost mladega organizma, da oblikuje raznoliko črevesno mikrofloro, eden od pomembnih vzrokov za ogromen porast cele vrste bolezni, ki so povezane z nenormalnim imunskim odzivom.

Spremenjena sestava mikroorganizmov v črevesju spremlja številne bolezni in stanja, ne samo tiste tesno povezane s prebavili (na primer kronično vnetno črevesno bolezen), temveč tudi sistemske, kot so debelost, aterosklerozo, diabetes tipa 1, alergije, astmo in celo bolezni povezne z delovanjem možganov in živčevja, kot je depresija, anksioznost, avtizem. V prihodnosti bo z raziskavami treba ugotoviti, kaj je vzrok in kaj posledica. V zadnjem času ugotavljajo, da mikrobiota prebavil komunicira preko celic imunskega sistema, preko vagusnega živca in neposredno preko nekaterih snovi, ki jih izloča, z možgani in da možgani preko hormonov pošiljajo signale nazaj. Vedno več dokazov je, da vpliva tudi na obnašanje, na zaznavanje, razpoloženje in čustva.

Če dodamo še dejstvo, da je tudi slab zadah posledica sestave ustne mikroflore, dobi izraz »zdrav duh v zdravem telesu« čisto nov pomen.

Viri:

Lunder M. Probiotiki, naši nepogrešljivi mikrovaruhi. V: Vovk T (ur.), Obreza A (ur.). Prehranska dopolnila II: strokovno izobraževanje. Ljubljana: Fakulteta za farmacijo, 2010, str. 83-100.
Cryan J F, Dinan G T. Mind-altering microorganisms: the impact of the gut microbiota on brain and behaviour. Nature reviews neuroscience 13.10 (2012): 701-712.

Avtorica: prof. dr. Mojca Lunder, mag. farm.

Nazaj na Zdravstveni nasveti